Ko otrpne barva
Na starem obrabljenim čopiču
je še sled svetlobe,
tisti migetajoči zrak,
ki mi skozi besede
nalaga tolažbo.
Po platnu zdrsi dlan.
Sivo bleda barva otrpne,
ter se razmaže rumeno.
Čutim kako se steka vame.
Pihnem v plamen,
ter črto krivde
pokrijem z dlanjo.
Peresa senc pomaknem nižje.
Dovolim jim zbežati.
Črnilo pospravim v zavojček,
ter obesim sliko.
Gledam življenje
iz prave perspektive.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 27. 11. 2016 ob 22:27
- Prebrano 521 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 238.74
- Število ocen: 11
