Bezimena
U nevakat se prošetah
zemljom Bosnom
i sretoh čovjeka sa finim manirima
koji je plesao na jednom sunčevom zraku
i mirisao na jabuke
Ko si Ti upitah
Nekad bijah sretan
reče
ali me u vojsku pozvaše
pa na nadgrobni kamen uklesaše
mjesec, zvijezdu, krst i mač
a ratar bijah
a ne vitez
Zato plešem
da zaboravim ime jedne
bezimene djevojke
Poslano:
25. 11. 2016 ob 18:51
Spremenjeno:
12. 12. 2016 ob 15:57
Bravo!!
Sumiko, odlični stihovi. Bravo!
"Ko si Ti upitah
Nekad bijah sretan
reče"
Lp!
Poslano:
26. 11. 2016 ob 01:21
Spremenjeno:
26. 11. 2016 ob 02:12
Teška tematika vazdušasto dočarana...
Krasno!!...srdačan pozdrav
Spoštovani Sumiko,
pesem, ki gre do srca.
Čudovita poezija <3<3<3
lp gorskijavor
Pesem, ki na alegoričen način govori o nesmislu (verskih) vojn in njenih žrtev, o nemirnem duhu, ki mrtev tava v medsvetu, ker mu je bilo njegovo poslanstvo tuje in za povrh še napačno interpretirano. Nekdo, ki je mrtev pod znamenji ver (ki imajo podobne bogove in nauke o ljubezni), on pa bi rad samo ljubil ...
čestitke,
Ana
lahko bi bil tudi Bogumil...
manirima ali manirama?
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sumiko
- 25. 11. 2016 ob 18:47
- Prebrano 1216 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 486.31
- Število ocen: 18