kolikokrat se je dvignil tvoj ponos
med daritvijo na odru vrhov
ko si kosmatih lic nalagal živali
in polizal vse kar je steklo
po kamnu do tvojih preprog
kolikokrat si pogledal zveri
preden si jih napičil
in s kljunom pobrskal po
drobovju belega semena
s tvojimi kosi v njem
kolikokrat si zaklical
le parite se mrhe nečloveške
združujte se če lahko
zdaj s klinom v nogah
in trebuhom v mojih ustih
kolikokrat si po orgiji
šel domov zadovoljen in veder
zagrabil svoj dom mu izpulil
mehkobo potopil toplino
in zmagoslavno pojedel sebe
*
nimam odra
in ne preprog
moj dom je čist
in zelen
sredi zelene zemlje
je zelena izba
na katero sveti
zeleno sonce
v zeleni izbi
je zelena miza
brez stola
ob njej
vsak dan
jem zeleno sadje
in gledam
zelenega človeka
ki se vrti
nedonošen
in tako sam
sredi zelene mize
v zeleni izbi
na zeleni zemlji
pod zelenim soncem
pod
zelenim
soncem
*
kolikokrat si zatajil svoje sinove
kot bilke na močvirnatih tleh
jih potlačil in ne gledal
slepec prodanih oči
zamenjal svoje hčere
za novo skalo v žepu
ki raste
in raste
in raste
a ti se vedno manjši
drobiš
in drobiš
kolikokrat si se ozrl preko ramen
kradoma
ker si slišal peti drevesne mačke
v prostorih
ki si jih ožel
in obesil
kolikokrat so ti vzklikali
grbavci mrtvih slik
stegovali roke in grbe
da si se umikal
v okvir
z izrezano dušo
da si vzel blazino iz snega
in jo dušil
do golega
kolikokrat si pozabil
človeka
in brez njega drhtel
na večni obali
Hm, morda bi morala biti vsaka pesem posebej? Tista središčna se mi zdi še posebej pomenska.
Lp, Ana
Pustila sem vse pesmi skupaj, ker pomensko izhajajo ena iz druge, sem pa posebej objavila središčno.
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!