bilo na postaji je
v beli Ljubljani
ob petih popoldne
nekega dne
vrvež pomladni
drsenje korakov
tiho mrmranje neštetih glasov
takrat sem te ugledal
sanjsko pojavo
z odločnim korakom si rezala zrak
le bežen pogled
in ljubil sem te
še predno so stkale oči se v eno
v tistem trenutku
tam na postaji
me je ohromil električni šok
iskrilo se je
kot pod ročno zavoro
ko v nuji ustavlja se vlak za izstop
nenadoma ni bilo več tam postaje
ne vrveža in hitečih ljudi
ne časa ne kraja
le vakuum mehurček
v katerem obstala sva jaz in ti
nenaden ropot
je zmotil lepoto
je mar res nekaj padlo na tla
gospodična izgubili ste mobi
sem zmeden izustil
da bi ustavil tebe in čas
še danes ne vem
kaj se je res zgodilo
ob dotiku nežne in tople roke
v tvojem pogledu
sem se utopil
z željo da vedno bi plaval v njem
Poslano:
11. 11. 2016 ob 17:52
Spremenjeno:
11. 11. 2016 ob 23:02
Čudovita, čutna pesem ljubezni, v ne planiranem pričakovanju, ko se prvič srečajo oči, ljubezen vleče dvoje zaljubljenih po dotiku, objemu, poljubu in v tem trenutku ni več slišati čeblanja ljudi, pred očmi se zamegli, vsi vemo, kaj potem sledi, kajne?
Lep večer želim G.J.
Gorskijavor, pjesma je sva vrckava od tisuća užarenih iskri koje frcaju na sve strane. Odlično.
... v tistem trenutku
tam na postaji
me je ohromil električni šok
iskrilo se je
kot pod ročno zavoro
ko v nuji ustavlja se vlak za izstop ....
Lijepu i toplu noć ti želim! ☺
Poslano:
11. 11. 2016 ob 22:50
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 01:41
Trenutki kateri nas zaznamujejo za celo življenje.
Lep pozdrav gorskijavor
Lepa pesem.Najbolj mi je všeč zaključek pesmi.
Lp
Poslano:
13. 11. 2016 ob 11:18
Spremenjeno:
13. 11. 2016 ob 11:18
Romano, Levček, Katica, Felix, Westre,
Na vlakih in po postajah letijo iskrice
izpod koles in iz oči :))
hvala za branje
lp GJ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorskijavor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!