Odsev
Spotikajoč se
v odsevih,
puščaš svojo sled...
Včasih kot ptica
letiš v daljine,
širiš svoja krila
neugnano v višine.
Odsev ti je všeč
in rad se pogledaš
uživaš v izzivih,
vešče manevriraš
in tvoj let je smel,
kot let mladega orliča
živahen in drzen,
odsev fičfiriča...
Včasih kot krt
se v zemljo zakoplješ.
Ranljiv ta odsev je,
ki v samoto te koplje.
Brez besed v mraku
si misli cefraš,
v rane še drezaš
ne deliš, kar imaš.
To dušo nemirno
v odsev ne pogledaš,
stran se obračaš
spomine razjedaš...
Le tega ne veš,
da v prikrivanju čustev
in strasti,
je tvoj odsev vedno
ljubezen.
Prelepa pesem Arabela, tvoje pesmi so nekaj posebnega.
Pozdravček!
Arabela, krasna pjesma iz prvog stiha opisivanja subjekta prelaziš s unosom suprotnosti koja izaziva osjećaj u drugu strofu.
"Včasih kot krt
se v zemljo zakoplješ.
Ranljiv ta odsev je,
ki v samoto te koplje."
Lp!
Katica
Spet si lepo pesem napisala.
Lp
Hvala, Romano... Meni so posebne, ker so moje, me pa veseli, da si tudi ti našel v njih nekaj zase.
Lp
Westre, hvala za pohvalo. :)
Hvala, Katica. Imaš prav. Želela sem prikazati prav to nasprotnost - njega. Pravzaprav vseh nas.
Hvala za komentar.
Lep večer si naredi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 03. 11. 2016 ob 01:03
- Prebrano 664 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 294.86
- Število ocen: 13