Zopet nas valovi

umirjeno nihajo

ter na zelenici puščajo sledi
-----------------------------------------
Mogočni hrast
se pogreza v spanec
iz nedri izpušča svoj podmladek
za njimi valovi 
zlatorumeni vir njegovega obstoja
kateri varuje nova življenja
ter jim dajejo upanje.

Očak v jeseni svojega bivanja
zapušča svoje potomce
kateri nadaljujejo njegovo delo
ter nosijo nova upanja
v novi svet
in se poda tja daleč za obzorje življenja
na svojo neskončno pot.

Felix