so noči, ko opna med svetovi vzvalovi
se stanjša
in skoznjo sežejo
jeziki
da spet okusijo sladkosti
ki jih tam preko ni
v sencah iščejo domove
za kak dotik dlani
ustnic, ki vžgejo up na večnost
takrat dvignem luči
nad mrtve roke
ki ne dajejo
mrliče
ki pestujejo le lastno žalost
in pletejo svetlobne niti
v kokon črnega tila
tema zaje ljudi
obleče si telesa
zato nosim laterno
z iskro ljubezni
da tu in v mraku nemoči
odkrije pot
po kateri stopimo
v svetla čudesa
Poslano:
31. 10. 2016 ob 11:23
Spremenjeno:
31. 10. 2016 ob 14:19
Zelo lepa, po malo tudi srhljiva, je pa čutna, globoka s pridihom ljubezni do tistih, ki so še na svet.
Lep dan imej prijateljica...
Dragi Romano, predsvem za tiste, ki so še..... :)
Hvala, prijatelj :)
Irena, živijo!
Tvoja pesem me je zelo nagovorila. Naslov je vabljiv in vleče rdečo nit, skozi napetost, ki jo ustvarja pretanjen izbor besednih zvez, vse do konca, ki v bralcu pusti prijeten občutek miru in zadovoljstva. Vsaj pri meni je bilo tako ... :)
Hvala za prispevek!
Globoki verzi v tej pesmi
Lp
Super si pjesmu napisala Pi!
"tema zaje ljudi
obleče si telesa
zato nosim laterno
z iskro ljubezni
da tu in v mraku nemoči
odkrije pot
po kateri stopimo
v svetla čudesa"
Lp!
Katica
Mladi pesnik, iskrena hvala za lep komentar, veseli me, da te je pesem našla prav tako kot je želela :)
Lp
Pi
Weste, lepa hvala za komentar.
Je res veliko mrtvih med živimi, kajne?
Lp
Pi
Draga Katica, najlepša hvala.
Se pa zdi, da ljubezen drugega ni dovolj, da bi razsvetlila. Dokler je ne najdeš v sebi, je temno.
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!