V mojem srcu se je prižgal ljubezni plamen,

zanetil ga je tvoj prihod.

Moj korak me je zanesel na zahod,

za teboj , ljuba moja, da te v naročje svoje vzamem.

Že ko sem prvič videl te, ko srečala sva se,

si mi ti, moj angel, takoj padla v oči.

Moje srce kot listje v jeseni vztrepetalo je,

naenkrat bil sem brez moči.

Moje srce te neprenehoma sanja,

v mojih mislih tvoj nežni glas neprenehoma odzvanja,

vse to pa me, zaljubljenca, za teboj poganja.

Pred očmi vidim samo tvojo še pojavo,

pojavo, ki odhaja v daljavo, pojavo, ki se lahno, tiho vzpenja v višavo,

orfej