Rad oral bi

ta kamnita tla

da ustvaril bi milino

a luč odstre se

porogam se modrini

ki me zapusti

vse nastane iz niča

pri meni v poltemi

se rodi

stvaritev ovita

v drugo dimenzijo

lesenega žarkovja

blizu je nagrobnik

spremeni se

moj nasmeh

v gumbca me napravi

ko luna se pojavi

ogledujem to stvaritev

rad našel bi razum

in poglobljeno misel

a zajame me posmeh

živečih in umrlih

kako se krohotajo

svojemu neumju

ironman