Tema, povsod le tema,
iskal svetlobo sem, vonjave
tvojega parfuma, pajčolana!
Rosile so se mi oči,
od žalosti, ki spremlja
skozi trpko me življenje.
Povsod sledi vonjav, od
plesni in deževnih kapelj,
temačnih, vlažnih sten, zidov,
na čase pa, kot iz malih lin
in špranj, bi posijalo sonce.
Iskal sem še naprej,
počutil se, kot bil bi nag
v temi, v mukah poln skrbi,
premagoval vonjave
vlažnih sem zidov,
kot hodil bos bi v mlaki,
polni dežnih kapelj in krvi.
Iskal sem tebe, tvoj vonj,
na čase, kot požgečkala bi
moj nos in pajčolan,
prekril bi moj obraz.
Spet zarosile so se mi oči,
ko sem prebudil se,
iz morečih, mučnih sanj,
ostal spet sam, v postelji.
Otožna polna hrepenenja.Lepa.
lp
Me veseli westre, da se pesem dotaknila tvoje duše...
Lep dan želim!
Pjesma suptilne duše proizašla iz snova sve lijepo i jasno govori. Bravo Romano!
Lijep dan ti želim! ☺
Zahvaljujem Katice na lipom komentaru, ljep dan i vikend želim!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!