k ustom ponese sočno meso jabolka

kislost ga strese

kakor se ob jutrih nespanca

stresejo okna dijaškega doma

slina mu steče po majici

ne opazi temne pege

na zatilju drobnega rumenega črva

ki prileze iz koščice sadeža

ogrizek se napihuje

v neznani okus

v neobstoječo obliko

večjo od jablane

ki senči dvorišče

njegovega novega doma

ugrizne še enkrat

in v očeh se mu zablisne

škrlatno seme granatnega jabolka

deček pogoltne slastni sok

mimo švisnejo podobe rajskega vrta

nasmejan od lakote objame mater

objame razdejano srce svoje domačije

in se razjoče

Andrejka