Na obronku gozda in
vasice male ob potoku,
se zaustavilo že davno,
mlinsko je kolo, ki
ga nekoč v starih časih,
poganjal je potoček z vodo,
da v mlinu mlelo, se je žito.
Zdaj stari mlin, zob
časa ga napada,
kolo stoji, razpada!
Nič več, ni moč ga slišati,
molči, sliši se samo
potoček mali, le on še
danes tam živi, teče kot nekoč
in veselo žubori.
Čas neusmiljeno beži,
stoji le mlin, v
katerem se nekoč je
žito v moko mlelo, da
kruh lahko so pekli vsi,
ki so takrat živeli,
in danes jih več ni.
Ostali stari so spomini,
v bujnem rastju robidnic,
bodečih trnjev, zdaj v tišini,
stari mlin stoji, krasi
razpadajoče ga kolo,
ki z leti, čas neusmiljeno
mu briše vse lepote
in njega vse sledi.
Poslano:
13. 10. 2016 ob 15:27
Spremenjeno:
13. 10. 2016 ob 15:28
haj, malo pa pretiravaš saj ni tak stari stari stari :)
dobra lepa tema, ampak zakaj na silo rimaš.
Imaš prav ja, sem malo zmanjšal ponavljanje stari. Hvala na opozorilu!
Romano, jako dojmljiva i krasna pjesma.
Veliki pozdrav i lijepu noć ti želim!
Katica
Puno hvala Katica, ljepo od tebe, da si je pročitala...
Mirnu noč ti želim...
Lepa pesem o nečem, kar na žalost odhaja v pozabo.Ostale bodo le ruševine,spomini in zapisi na nek drugi čas.
Lp
Zelo lep komentar westre, me veseli!
Lep mirno nočko želim.
Takole, kot si lepo opisal , je na žalost današnja realnost.
Stvari, ki so nam nekaj pomenile ( in so tudi kulturna dediščina ), kar izginjajo.
Ravno danes sem se peljala v mojo rojstno vas, kjer smo imeli mlin, sedaj pa gre tam avtocesta, ničesar več ni, niti kamna. Žalostno!
lp GJ
Lepo zahvaljujem na lepem komentarju, čutnosti do te pesmi G. jAVOR in da si jo prebrala.
Imej lep in ustvarjalen današnji dan!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!