Prvič na lov
Pod kopreno predvečera, dan morda dva
pred božičem, leta 1565, lovci praznih rok
in brezvoljnih korakov sestopamo v vas.
Zjutraj sem uplenil svojo prvo lisico.
Nato ponosno gazil skozi sneg,
vse do trenutka, ko sem spoznal,
da bo zvitorepka naš edini ulov.
Pogledi obtožujejo,
obtožujem se sam.
Prinašam nesrečo?
Podobno kot Starec, o katerem bo,
čez stoletja, pisal Ernest Hemingway.
Mraz se nam zažira v telesa.
Že pred več kot uro smo izpili
zadnji požirek. Ni nas pogrel.
Vidim ugasle dimnike.
Slutim sestradane oči.
Skrb mi seda na ramena,
me tišči k tlom. Ne odžene
je niti vrvež na ribniku
drsajočih se otrok.
po sliki: »Lovci v snegu« – Pieter Bruegl starejši
Draga Lea,
lepo si opisala ta lovski pohod in občudujem tvoj smisel, da vključiš v zgodbo še del druge zgodovine.
Brala sem z guštom, kot se reče <3
lp GJ
Lea
Lepo si prenesla stisko in samoobtoževanje pred-božičnega časa iz slike preteklosti v sedanjost. Mislim, da se ni veliko spremenilo. Žalostno ... Vsaj jaz tako čutim.
Pozdravljena
"filia"
Draga GJ, hvala za lep komentar :)
Filia, tudi tebi hvala za dotik :)
Hvala vsem, ki ste pesem prebrali, ocenili in izbrali.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 12. 10. 2016 ob 23:03
- Prebrano 915 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 589.35
- Število ocen: 21