Prvič na lov

Pod kopreno predvečera, dan morda dva

pred božičem, leta 1565, lovci praznih rok

in brezvoljnih korakov sestopamo v vas.

 

Zjutraj sem uplenil svojo prvo lisico.

Nato ponosno gazil skozi sneg,

vse do trenutka, ko sem spoznal,

da bo zvitorepka naš edini ulov.

 

Pogledi obtožujejo,

obtožujem se sam.

Prinašam nesrečo?

Podobno kot Starec, o katerem bo,

čez stoletja, pisal Ernest Hemingway.

 

Mraz se nam zažira v telesa.

Že pred več kot uro smo izpili

zadnji požirek. Ni nas pogrel.

 

Vidim ugasle dimnike.

Slutim sestradane oči.

 

Skrb mi seda na ramena,

me tišči k tlom. Ne odžene

je niti vrvež na ribniku

drsajočih se otrok.

 

Lea199

Lea199

Poslano:
12. 10. 2016 ob 23:05

po sliki: »Lovci v snegu« – Pieter Bruegl starejši

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
13. 10. 2016 ob 08:46

Draga Lea,


lepo si opisala ta lovski pohod in občudujem tvoj smisel, da vključiš v zgodbo še del druge zgodovine.

Brala sem z guštom, kot se reče <3


lp     GJ

Zastavica

filia

Poslano:
13. 10. 2016 ob 09:06

Lea

Lepo si prenesla stisko in samoobtoževanje pred-božičnega časa iz slike preteklosti v sedanjost. Mislim, da se ni veliko spremenilo. Žalostno ... Vsaj jaz tako čutim.

Pozdravljena

"filia"

Zastavica

Lea199

Poslano:
14. 10. 2016 ob 21:42

Draga GJ, hvala za lep komentar :)

Filia, tudi tebi hvala za dotik :)

Hvala vsem, ki ste pesem prebrali, ocenili in izbrali.

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 12. 10. 2016 ob 23:03
  • Prebrano 932 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 589.35
  • Število ocen: 21

Zastavica