Domotožje
(Med sipinami kleči,
v kefijo je ovit,
ki razkriva zgolj oči.
Z belo slino kot semit,)
Se peče na soncu.
(Na zahod čepe pogleda,
in zrose se mu oči,
ko v soncu tam poseda.
Dom pogreša oni, ki)
Se peče na soncu.
(Zrnja peska drgne v dlan.
Mirno se vlaži kefija.
Tja od koder v jutru sija,
pihne pesek v dlani stran.)
Tako močno on ljubi dom!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 13. 10. 2016 ob 00:03
- Prebrano 601 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.35
