origami
// voščeni nasmehi tretjerazrednih kipov
se z glavo opija, v prisilnih jopičih,
razmetavajo okoli vogalov ulic,
ali kot pijani kockarji
preračunavajo odstotke preživetja
v toplem zavetju oblazinjenih sten //
tu je mesto
kjer se brezdomci grejejo s prenosniki
in ne časopisi,
kjer je rokovanje steklo in nalezljivo,
kjer so volnene lobanje brez
spoštovanja do koščenih rok
ki neutrudno grabijo za skalp,
kjer iz nedolžnih obrazov bičajo klišeje,
kjer si upajo stopincati po ekvatorju,
kjer so golobi znanilci pomladi,
in kjer sonce skladiščijo v žarnice.
na drugi strani
svet
kjer čas upogiba težnost,
kjer šamani s plesom zdravijo otožnost,
kjer dvornim norčkom poljubljajo stopala,
kjer se filozofi ne sprašujejo,
smisel dihajo,
kjer je zlati standard meja, ki jo je treba prečkati,
kjer je papirnata valuta interna šala,
kjer ljubezen ni ideal, temveč perspektiva.
nekje vmes
prostor,
kjer se rojevajo bele luknje.
// norost ne nastane, ko objemaš drevesa
ali se pogovarjaš s stavbami,
pojavi se z rojstvom upanja,
da mora obstajati nekdo, ki razume lepoto
zgolj v mečkanju origamija //
Na primer, ovo mi se sviđa :)
LP, Milen
Pravzaprav imaš prav. Nikjer ni dovolj samo Biti.
Origamiji. Jih prepogibaš in prepogibaš, dokler iz nič ne nastane nekaj. To ni norost, prej bi rekla zaupanje.
Lep večer,
T.
* naprimerjanez ...
ne pusti se motiti :)))
ko enkrat obvladaš tehniko
boš zložil origami :)))
in pesem, seveda :)))
LP,
KIA
Klavdija, to je zvenelo že skor preroško ... od kje te informacije ... si KIA nego CIA? :P
Tamara, ti zaupam, da nisem nor :).
Milen, muy hvala.
:D ;)
H
* naprimerjanez ...
zdaj si me pa dobil!
(pomežik)
Lep dan,
KIA
TamalaSenca al MalaScena, al karkol že si ... ti se pa ne smej tako navihano ... z Laro te že čakama ....
Oh jej ... grožnje ...
Sicer pa ... Če bomo skladali takšno poezijo, nimam nič proti. ;)
Ne vem kam bomo pisal, ker ni kulijev, penkal, svinčnikov ... to bi nam najprej odvzel. To je naše ogledalo, basicly. :D
:O
potem pa ne gremo tja.
Bo slikar povedal. :)
To me pa tako spominja na Jožeta Felca, dolgoletnega primarija Psihiatrične bolnišnice v Idriji in odličnega zapisovalca izgubljenih duš, ki je trdil da je tanka meja med tistimi, ki so not in onimi zunaj...Men se zdi, da si fino zajel duha razpetosti sodobnega človeka,... nastaja veliko belih lukenj.
lp
Andrejka
Imam nekaj izkušenj z onimi "not", neki časa sm bil med njimi. :)
Hvala ti za kompliment.
Kako preoblikovati pusto obliko v nekaj zanimivega, očarljivega, prepričljivega, kako postati edinstven v množici istovrstnih, kako daleč navzven moraš iti, da prideš do svojega bistva in kje je sploh meja med zunanjim / notranjim (robom) ... vse te in še več misli sprožajo tvoji Origami, ki so tudi kalejdoskopski odsev današnje družbe, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 12. 10. 2016 ob 16:55
- Prebrano 991 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 381.63
- Število ocen: 11