Bosa zdaj hodiš z drugim po travi,
a še zmeraj prisotna v moji si glavi.
Vsi strastni poljubi in nežni dotiki,
zdaj nemo živijo samo še na sliki.

V dvoje spet gledaš sončne zahode,
pri tebi sem jaz, že dolgo iz mode.

Pri meni priznam, je malo drugače,
mi niso uspele vse te zvijače.
Nepredstavljivo je morje brez vode
in moje življenje brez tvoje podobe.

Pijana od ljubezni, živiš v nebesih,
davno pozabljena, je poroka na kolesih.

Ostale so mi samo še sanje
in trenutek, ko ti se prikradeš vanje.
Tiho in plaho pristopim do tebe,
te primem za roko in ne spustim več od sebe.

sanchez