Do kje lahko,
še sega moj pogled,
v katerem videl bom,
v lepši svet.
Ko med ljudmi,
na ulici in vse
povsod drugod,
po celem svetu,
čutiti bo ljubezen,
in dobrota.
Kdaj najvažnejša bo,
spet tista prva skrb,
za sočloveka.
Za vse, ki danes
so brez dela,
vse mlade, bolne,
stare, vse družine,
kjer dosti je otrok.
Kdaj v celem svetu,
v družbi tej
se kdo bo zganil,
sledil pravici, srcu
in klicu bo narave,
boril se za ljudi.
Da vsi bili bi varni
in veseli, ne lačni,
ubogi in ponižani,
prestrašeni.
Živimo v
negotovosti,
zavrženi, kot višek
bi bili v tem svetu,
ne zaželjeni, vsi
gluhi, slepi.
Sedaj ves svet nori,
se kolje in pobija,
le za prestiž jim gre
in da bili bi vsi
bogati, kralji in heroji.
Do kdaj, še segal
moj pogled in
sanjal bom,
ta lepši svet.
Bravo Romano, res bravo!
Ne maram vloge sodnika- ocenjevalca, če pa bi, bi to bila čista desetka, ker presega zadane meje.
Kako je naneslo, istočasni pogledi, a tudi v razmišljanju sva si blizu.
Grem še 1x prebrat, želim še 1x podoživet - lp
Zahvaljujem na zbranem branju tega soneta Sašo.
Lep dan!
Romano, lepo napisano.
Želja, da bi bil svet lepši in boljši je močna,
samo, ne vem, če poti človeštva ne gredo v obratni smeri.
lp GJ
Romano, prelijepo napisano i ja bih da je ljepši i bolji svijet.
Veliki pozdrav i ugodna noć!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!