S ptico v sebi
Čas je
ko minevajo metulji
jaz pa sedim na vrtiljaku
z vmesnimi postajami
in trume ur polzijo v arhiv
a še brez grenkobe
odpiram oči v jutra
nasmeh je blizu
pogled vztrajno požrešen
razpetih peruti na nebu
a nekaj ždi tu nekje
drgeta
lačno mračnih senc v prsih
zver živi
ostudni kralj globočin
poberi se
ker izgubljaš boj
pesem ptic je na moji strani
umiraš a tega ne veš
slep si
prepovedan ti je vstop
in nisem več na razpolago
za prečute noči.
Občudujem vse tvoje pesmi, katere povezuješ z pridihom naravnih lepot, tako tudi to današnjo pesem, v ketero si vnesel metulje, ptice. Lepa pesem Igor i z veseljem sem jo prebral...
Vse dobro v tej soboti želim!
Helou Romano in hvala za prijaznost.
Fajno soboto ti želim.
Igor
Lačno mračnih senc bo razpršila s perutmi ptica, ki je v tebi. Vse lepše poje! Morda od bolečine. A sliši se in - Igor, vsaka bolečina mine, če pa je to muza in to takšna kot se kaže pri tvojih zadnjih pesmih - tudi prav ! Odlično pravzaprav.
Piši, piši......izpiši jo
Lp
Pi
I.
Helou Pi in eh :), saj bo bolje.
Hvala ti in prijetno nedeljo ti želim.
Igor
Pi ima prav.
Še enkrat lep večer ti želim.
T.
Helou Tamara in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 08. 10. 2016 ob 11:55
- Prebrano 737 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 350.04
- Število ocen: 18