Ulična lampa

 svetilnik pod zvezdami

za izgubljene

_____________________

Izgubljam podnevi

ponoči mi odmeva utrip,

da slišim glas sape

postanem pod lučjo,

kjer se znova najdem

med izgubljenimi koraki

 prestavljam se proti severu

v nekakšen pristanek,

ki me razoroži

tako ljubezni kot upa

in zaspim

kot hladnokrven meščan

z mislijo, da je tako prav

ne čutiti in ne upati,

biti srečen z ničemer

in v razdalji

pričakovati klic,

kot utopijo,

ki me razoružuje misli,

da je dvoje lahko  eno.

Zatavam v mračne sanje

in samo jutro me lahko reši

nočne more.

Niti odprte oči

mi ne prihranijo bolečine

v občutku, ki mi več jemlje kot daje.

Zaustavim spomin

in odhajam daleč proč brez premika.

IŽ-lev