Sprehod po promenadi mariboskega parka. Kar tako, neplansko, enostavno zaluštalo se mi je. Morda sem podzavestno želel samo obiskati neko posebno klopco v zgornjem delu parka. Vetrovno je. Veje se razkazujejo, skorajda obsceno golo. Veter dviguje listje in jih vrtinči v najrazličnejše podobe. Na stranski stezi opazim starejši par. Ona je v vozičku. Kakor v igri se dvigne pisano listje in objame par. Piš  razmakne krilo. Mož  potiska voziček vstran in nagajivo zapleše. Z njo, z vetrom, z življenjem. Poznam korake. Na obrazu obeh nasmešek, skloni se in ji iz ust vzame navidezno vrtnico.

vrtinčast veter

tango med golim drevjem

razprto krilo

srecok