tišina
skozi prazoro vdiha vzpenjam
svojo tišino
brenčeče trave narekujejo
živopisni korak
ko ostrina svetlobe
žaga vzhode pogledov
rahljam dotik grude
in v meni drhti roža
ostarel kamen bdi
nad prežečo zelenino
ki potuhlo vabi
v svoje žgoče krilo
daljave sanjavo trepljajo
vrišč dreves
na dlani spi pesem
medtem ko vračam noge
v kolesje doma
vršaci nemo golčijo
duh poletja
rad imam takšne "tišine", Poetesa.
Svit, pesem je nastala v Čepovanu na pesniškem odklopu, upesnjena je tamkajšnja tišina. :-)
Lp,
Vesna.
Irena, ljudje sploh ne vedo, koliko vsega je v tišini. :-)
Lp,
Vesna.
Vesna, čedalje boljša si! Čestitke, meni je pesem izjemno všeč!
LP, mcv
Hvala, mcv, to pesem si slišala že v Čepovanu, to je sprehajalna pesem z izbranim PS. :-) Bili smo odlična družba. :-)
Lp,
Vesna.
Tam si na nastopih navdihovala, a je bilo toliko vsega, da - vsaj jaz - skoraj vse pozabim; a hvala, da jo lahko tu še večkrat preberem! LP
Lepa tišina.
Hvala. Je pasala v dan.
Lp
T.
vrišč dreves
na dlani spi pesem
Vesna hvala za pojasnilo o nastanku tišine, ja, opis res ustreza tistemu kar videvam vsak dan
Spojiti se s tišino, da ti v dlan natoči pesem ... tišina, ki je živobarven, živopisan, živožlahten mir, čestitke,
Ana
P. S. hej, to je enako kot p.s. ;) hotela sem samo dodati, da ste me v Čepovanu povsem navdušili z eksplozijo zaznav in pretakanja v pesmi.
Hvala, Ana. :-) V Čepovanu se je pač združilo kar nekaj pomembnih podrobnosti: sam kraj, dobra organizacija, pripravljenost pesniti in odlična mentorica, ki je znala voditi navdahnjene posameznike. :-)
P.S.: P.m. pa seveda pomeni pesniška metafora. :-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 24. 09. 2016 ob 09:01
- Prebrano 1007 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 705.12