Valovanje morja.
Ptice pojoče uspavanko morskim deklicam, sedečim na skalah.
Ribe skakajoč v umirjenem toku ,
nemir, ko vetrič plapola . Misli kakor hurikan ,navidezna mirnost plavajočih se besed.
Skrivanje . Najlepša riba, vredna bogastva.
Ribič, o srečen ribič , ki te bo ujel. Jaz te le opazujem.
Tvoje zlate ikre , širne plavuti, miren tok.
Hrepenenje, kot ptica po svobodi , nemir kot sredi oceana.
Čakam. Na tvoje zlate ikre, čeprav hiram od lakote.
Čakam na nemirne plavuti, čeprav so še boljše ribe.
A te tvoje ikre zbude v meni božanska hotenja.
Mislim , da ti si ti on.
Voda se poigrava z obalo.
Odnaša prod, a ta še stalno stoji na istem mestu.
O ribica, kaj si mi nardila?
So krive tvoje zlate ikre ali nemirne plavuti plavajoč v črnogorskem morju ?
Ribič sem , od ulova živim!
Nebi smel strmeti za eno samo ribo .
Zlato me žge sonce v obraz, hlad se širi po mojem telesu, dež pada.
A jaz čakajoč. Poleg morskih deklic, dreves priklanjajoč v nemirnem vetriču.
RIBA!
Mislim da si ti on.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sanjačka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!