SPREOBRNITEV

 Od rosnih let nekoga poslušam

od profesorjev rek v šolskih klopeh,

na koncu odrešen od raznih misli

končno vstopam v svoj lastni vek.

S svojo voljo podrejam si želje,

ker so vse kratkega časa za me,

v njih ni pravi dogodek za mene,

zato se obračam v mislih na boga,

da mi ohrani prvinski zalet.

Ponavljam v sebi iste besede,

v moji globini so ključ do neba

posvetne misli odrivam z mantro,

ostajam privržen le sili neba.

Notranji svetovi so mi vse bolj pestri

v njih čutim lebdenje svojega duha,

razum je odtaval, ne preží na mene,

postajal sem fluid vesoljnega sna.

Kot žarek nebeški

potujem brez misli

vodi v svet me, meni neznan,

a vem da sem pravi na izbranem potu,

saj čutim v sebi utrip, a ne smrt.

tomi