ne gledaj tako pomno
u mene. ne uranjaj
u moje zvezde proste
i prazne, oči vasione.
nisam odavde. noćas
opet sam na Gangu. i dalje
preživljavam
stres, na zategnutom nervu
tigra. ja vidim
zalutalog Borhesa,
kako zamišljen i sam igra
nebesku milongu. i nešto
golemo belasa. sa visine
poruke šalje, vrišteći
sa mnom, u dvoje. spušta se
u reku i sve
do jutra
uz mene stoji
mesec izbledeo,
zviždučući. na prste,
sasvim poludeo, pita da li je
slučajno pobrkao rešetke
moje i štrafte u tigra,
što ih broji.
Zanimivo doživljanje branja: kako se pesem gradi in je videti lahkotno napeta izmišljija v brezčasju, dokler vanjo ne vstopi tiger in Borges, Ganges in milonga, ki prvotni učinek pesmi podeseteri ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana, na lepim rečima!
lp
Jagoda
Poslano:
17. 09. 2016 ob 08:05
Spremenjeno:
17. 09. 2016 ob 17:00
Ups, ne mogu da izbrišem ovaj "komentar" koji se volšebno sam od sebe pojavio. Izvinjavam se :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!