
ne gledaj tako pomno
u mene. ne uranjaj
u moje zvezde proste
i prazne, oči vasione.
nisam odavde. noćas
opet sam na Gangu. i dalje
preživljavam
stres, na zategnutom nervu
tigra. ja vidim
zalutalog Borhesa,
kako zamišljen i sam igra
nebesku milongu. i nešto
golemo belasa. sa visine
poruke šalje, vrišteći
sa mnom, u dvoje. spušta se
u reku i sve
do jutra
uz mene stoji
mesec izbledeo,
zviždučući. na prste,
sasvim poludeo, pita da li je
slučajno pobrkao rešetke
moje i štrafte u tigra,
što ih broji.
Zanimivo doživljanje branja: kako se pesem gradi in je videti lahkotno napeta izmišljija v brezčasju, dokler vanjo ne vstopi tiger in Borges, Ganges in milonga, ki prvotni učinek pesmi podeseteri ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana, na lepim rečima!
lp
Jagoda
Ups, ne mogu da izbrišem ovaj "komentar" koji se volšebno sam od sebe pojavio. Izvinjavam se :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!