Naslov: NOČNIM BRALCEM PESEMsi-ja

Cenjena Gospa ali Gospodična

Zavedaš se da čutiš samo črno in belo barvo. Spomniš se, kako nedolžno zajočeš ko pogledaš,

ko se zaveš, nečesa kar je veliko, kot dolga nadaljevanka do tam, ko resnično postane črno.

Ti veš, da ko izgubiš nedolžnost, dobiš občutek, občutek za barve, še te dobivajo počasi nianse,

vsetlejše, temnejše, še bolj žive do bolj pastelnih, ko ena barva obstane, kot kamen na poti,

na njega stopiš in svet je lep. A nikoli ne bi omenjali metuljev, če ne bi bila vse igra z barvami,

svetlimi, sijočimi, tako lepo poletno rastočimi, da popki so cvetovi tako različnih barv.

Malokdo je bel in čisto noben črn. To pismo ti pišem, da imam edini greh, ker gledam po svoje,

moj svet iz sanj je sijoč, resnično lep kakor dragulj in ne omenjam ga, ta svet baje sem nekje brala,

pobere vse kar je izgovorjenega. Celo na papirju. Jaz to vem. In videti odseve različnih svetlob je čudež.

Končujem pa z ugotovitvijo, da sem ti izdala tisto, kar že od bele barve držim za zobmi.

Pozabila pa sem, da bi mogla tudi roke, da besede dobijo glasove.

S spoštovanjem,

hope

IŽ-lev