V dlani je moje življenje
kot v cvetu
vsak list svojo zgodbo igra
vidi se utrip prehojenih poti
ter koraki srca po zeleni planjavi.
Moj korak hiti
skozi sanje in barvni obok
skozi trnje
in plevel je vse okrog
nad mano je prosojno nebo
skozi katero se vidi modrina valov.
V daljavi se vzpenja
zarja novih poti
izgubljeni listi prinašajo nove sledi
skozi veter prihaja odmev modrih valov
čez obzorje se čuti šepet druge dlani
a pred mano je prepad in pot v novi svet
v katerem se srce z mavrico igra
pa vendar je to lahko tudi igra brez sna.
Ohraniti sanje...
Sem zadnjič napisala, da so sanje vse iz česar se zbudimo.
Po Jungu, pa so kriki našega zakrnelega Jaza, ki Alter egu neprestano kaže še druge poti v življenju. Pametno se ga je naučiti poslušati, ker uravnoteža naše misli in s tem dejanja.
To je, če govoriva o sanjah.
Če pa o željah, no to je pa druga zgodba ;)
Lepo bodi,
T.
Tamara hvala, vsaka misel gradi mozaik naše poti, a pot je ta katera življenje bogati.
Felix, krasna pjesma bilo da ti je tao zacrtan ili si ga sam izabrao.
Lijep pozdrav!
Katica
Katica hvala, ja sam čovjek inspiracija, ponekad dolazi verz ili dva, uz posao, koja posle dopunim. Nikada ne pišem selektivno ili zato, jer baš moram nešto napisati. Drag mi je tvoj komentar, i od tebe se učim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!