Nikoli ni slišala morja
S kratko verigo
doma skovanih členov,
se je zatikala
v paro iz loncev,
likalnika in pralnice,
v sapo trdega moškega,
omehčanega
med nedolžno belimi stegni,
nad koleni
mlečnimi kakor nedra,
od koder so se odsesali predojeni
in se je koža obesila
za njihovim korakom.
Včasih je v dolgih nočeh
z odprtimi očmi sanjala
o oceanu,
ki se ne izliva, ni izpit,
brala je,
da nosi v sebi školjke,
trde in zaprte.
Tudi njih najde roka,
ki rani
in človek izsesa.
Zato nikoli ni želela k morju,
bila bi le še ena več,
stisnjena
v globinah,
na obalah,
kjer dlan poboža golo bedro
in dojka vzdrhti.
Če je v gluhi postelji
zaslutila vabljiv šepet,
je pokrila uhlje
in zaprla pot šumenju.
Irena draga kako dobra pesem. Koliko zamašenih ušes in koliko predanih teles.
Od sile si!
lpb
Ojoj Pi,
čisto si me pretresla s to tvojo čudovito pesmijo,brala jo bom še in še, tako mi je segla v srce. <3
lp GJ
Čestitke za to posebno, empatično pesem!
LP, mcv
Vse je odvisno od nas...
V razmisleku.
Lp
T.
Za vaše odzive od srca hvala! Veliko mi pomenijo!
Objem
Irena
Toliko žensk si zajela ...
Pozdrav
"filia"
Draga Pi, fantastična pjesma.
Lijep pozdrav i ugodna večer!
Hvala :)
Objemam vaju!
iščem besede, ki bi opisale občutke, a jih je toliko mnogo, da sem ostal brez besed. preprosto dobra.
Hvala, Milan :)
Lp
I.
Kako znaš ti fino mešati besede res super pesem in super Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 31. 08. 2016 ob 08:27
- Prebrano 1031 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 674.18
- Število ocen: 25