
Sedim ob Ljubljanici,
gledam ljudi,
reka ob meni
mirno šumi...
Ozrem se še enkrat,
zagledam lik znan,
to vendar si ti,
dekle mojih sanj.
Grem ti naproti,
pred tabo stojim,
a ti ne poznaš me,
tuj se ti zdim.
Srce zaihti mi,
oko se rosi...
Nazaj grem k Ljubljanici.
Gledat ljudi.
Ljubka pesmica Stojan, malo veselejše narave, bravo!
Lep dan ti želim, romano
Hvala Romano za tvoje cenjeno mnenje.
Lep dan še naprej,
Stojan
Joj, moja Ljubljanica.
Najverjetneje sem že povedala, da sem zaljubljena v moje mesto.
No, malo manj kot naš župan.
A priznam, da tudi sama tu in tam odnesem kakšen kamen k sebi domov.
Lep dan želim Stojan!
T.
Zdravo Tamara, ja res prelepo mesto ni kaj, ampak pri meni se večinoma pojavlja samo še v pesmih. Jutri bo nova, ampak od Ljubljanskega gradu, čeprav spomin sega 27 let nazaj.
Hvala ti ,
Lep sončen in ustvarjalen dan še naprej,
Stojan
Hvala, Stojan.
Danes bo bolj fizično ustvarjanje, zavijanje zvezkov. Jutri gre moj mlajši sin v prvi razred in morajo biti lepi.
Starejšemu je že vseeno ;).
Bom, pa jutri prišla naokoli prebrati vse novosti.
Lp
T.
Tamara, lepo pridna, kdo nam razsvetli dan če ne otroci in naši vnuki. Sem pa zelo vesel da bereš moje pesmi in tudi preko njih podoživljaš Ljubljano. Jutri pa kot sem rekel, obljuba.
Imejte se vsi doma prav lepo,
Stojan
Enako, Stojan.
In Hvala ti za vse besede.
T.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Stojan Vajda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!