Oče
Vedno ko zlezeta preko
séde odpre rumen nahrbtnik
na skale zloži
slivovko meso
čaj kruh
svežo majico dve majici
star pipec
potem si vse delita
že osemnajst let
spodaj gamsi prožijo kamenje
veliko pripoveduje
čeprav bo kasneje ostala
le njegova molčeča podoba
še danes poznaš vse zgodbe
v nekih drugih sanjah
stojiš nad njegovim telesom
ubil si ga vsak mora svojega
tvoja usta so njegova usta
molčeča usta
tvoje oči njegove oči
tvoja kri njegova kri
pomešana z meliščem
se zliva v
drugačen preko
tvoj glas mrtev glas
ne moreš se ga spomniti
čeprav poznaš vse zgodbe
sam zlezeš preko
rumen nahrbtnik čemi spodaj
zadnje čase zaostaja
vedno bolj
to ti je jasno
tako pač mora biti
čas je
spodaj gamsi prožijo
kamenje
vse tiste zgodbe
napeta vrv
nekaj raztežajev nižje
pozabljeni glas
se dviga
grem!
za hip popustiš
dovoliš da izzveni
varujem!
Spet direkt v kri.
Ker teče iz krvi v kri.
Lp
Pi
Ps.: prva asociacija - http://www.zupca.net/dnevna_soba/pravljice/psenica_naj_cvet_ul.htm
Mislim, sem brez besed,
ostanejo nam drobni trenutki, ki nas vedno močneje spominjajo. Lepo.
lp GJ
Bravo!! Pesem, ki odpira toliko vsega v bralcu. In ostane.
lp li
Hvala vsem trem!
@pi - lepa pripoved, nekakšna obratna La Vita e Bella :)
Ganljiva pripoved napisana brez patetike. Bravo, Kristian.
Lp A
Hvala, Andrejka :)
Ena izmed tvojih izjemnih ...
Čestitke za izredno transparenten, čeprav v ilustrativno zgodbo zavit prikaz procesa, ki je nujen: trganje popovine.
Lp, lidija
zgoščeno čutenje. brez velikih besed, z dolgim odmevom.
... ne bi se čudil, če bi kmalu mogli prebrati tudi pesem o materi
res izjemno čuteče
čestitke in lp, M
Lidija, Milan, Olenka, levcek ... hvala vsem, vaši odzivi mi ogromno pomenijo.
@Milan ... pesem o materi ... mogoče ... nekoč ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
- 29. 08. 2016 ob 23:40
- Prebrano 1296 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 726.84
- Število ocen: 21