MORSKI KONJIČEK
Obala - kraj neskončne sinjine.
Daleč od vsakdanjosti.
Na drugem planetu.
Zakopljem stopala v pesek.
Okušam sol in nagib sonca.
Resnično je le pljuskanje valov.
Nedaleč se igrajo otroci.
Niso moji.
Njihova porednost mi izvabi nasmeh.
Tu, kjer so nasmehi zastonj
in udarci srca neslišni,
preskakujejo drobci spomina.
Deklica svetlih las priteče k meni,
topla in stvarna mi nasloni glavo na prsi.
Zašepeta, da je morski konjiček.
Njeni mokri lasje se usipljejo
po mojem telesu, vse do prepone
na polje živosti in nemira.
V tem namišljenem svetu,
v doživljanju sreče,
nisem več ista. Zakaj zdi se,
da za spomini, ki se občasno odstrejo,
morski konjiček tone vedno globlje,
kdo ve kam.
Zmrazilo me je, kajti deklica se je dotaknila tudi mene, le s temnimi lasmi.
Morski konjiček pa tone in vse manj je viden njegov nasmeh.
Lp
Irena
Tako je, kadar se mešajo stvarnost in fantazije, ampak kaj bi brez slednjih. Hvala za dotik, draga Irena.
Lepo se imej.
A
Sem enkrat zapisala, ob opazovanju svojih sinov:
Sreča, trenutek, ki ga ni mogoče zapisati.
Si se približala s pesmijo vsaj tistemu občutku brezbrižnosti, skoraj sreči.
In jo v naslednjem trenutku skrila. Tako kot v resnici je.
Lp
T.
Kako prav imaš, Tamara. Dojemljiva in občutljiva pesniška dušica, kot si, znaš pod črto razbrati tudi najfinejše odtenke. Hvala.
Dober spanec ti želim
A
ko bo tisti čas, nas bo iz ognjenih vrtincev zmožno potegniti le čutenje
očitno boš med prvimi
Andrejka zelo lepo malo sem v zaostanku z branjem toooliko stvari mam za počet
lp, M
Hvala vama, da me bereta, Milan in Mateja. Vse dobro vama želim
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 29. 08. 2016 ob 22:05
- Prebrano 779 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 364.32
- Število ocen: 12