Mala čarovnica Lililuli

danes se nekam kislo drži.

Z zobmi glasno škripa

- da ni morda gripa -

nosek njen, res, ves

rdeč ji žari.

Naenkrat pa plane

in hitro vstane,

z nožicami jezno zacepeta,

da v šolo ne bo šla,

saj vendar odlično

po nebu poditi

z metlo se zna.

A nič ne pomaga,

saj znati leteti  

pač vsaka čarovnica

majhna že zna.

Sedaj pa naučiti

se mora še šteti,

koliko česa

v lonec se da.

Mora naučiti

se tudi še brati,

grozne uroke

na pamet poznati.

Vedeti mora, kdaj

je dovolj,

kdaj je preveč

in kdaj je premalo.

Snovi res veliko je,

res je veliko,

za eno tako

čarovnico malo.

VanjaT