
Porušil sem stil pisanja.
Velike besede praznih dejanj.
Na okoren detajl popolnoma nepozoren.
Prozorno se umeščam v vmesen prostor.
S časom ne želim imeti opravkov.
Odveč bi bilo že preveč upanja.
Uprl se bom na prostranost.
Popolnoma razbit v črkah.
Nerazumljiv kot vesolje.
Z zrenjem v smrt.
Diham življenje.
Česar naše roke ne bodo znale zgraditi, bodo z lahkoto razdrle ;) Odlična kot vedno, Dare.
Z neznanjem že razdirajo. Hvala Lara.
Uliti v kalupe, porabni kiborgi, stagnirani v času in prostoru. Sužnji preživetja, odgovorni za druge, brez možnosti razbiti okove. Kako si želim egoizma pobega. Sklonim glavo in skozi svoje življenje diham smrt. "Blagor ubogim na duhu"
RUŠI ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!