Rušenje
Porušil sem stil pisanja.
Velike besede praznih dejanj.
Na okoren detajl popolnoma nepozoren.
Prozorno se umeščam v vmesen prostor.
S časom ne želim imeti opravkov.
Odveč bi bilo že preveč upanja.
Uprl se bom na prostranost.
Popolnoma razbit v črkah.
Nerazumljiv kot vesolje.
Z zrenjem v smrt.
Diham življenje.
Poslano:
15. 08. 2016 ob 18:55
Spremenjeno:
15. 08. 2016 ob 18:55
Česar naše roke ne bodo znale zgraditi, bodo z lahkoto razdrle ;) Odlična kot vedno, Dare.
Z neznanjem že razdirajo. Hvala Lara.
Poslano:
15. 08. 2016 ob 20:32
Spremenjeno:
15. 08. 2016 ob 20:34
Uliti v kalupe, porabni kiborgi, stagnirani v času in prostoru. Sužnji preživetja, odgovorni za druge, brez možnosti razbiti okove. Kako si želim egoizma pobega. Sklonim glavo in skozi svoje življenje diham smrt. "Blagor ubogim na duhu"
RUŠI ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 15. 08. 2016 ob 18:51
- Prebrano 582 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.4
- Število ocen: 6