Tvoj glas bi lahko poslušal v nedogled,
kot igla je, ki nežno drsi po površini vinila.
In obožujem tvoje ustnice. Kot saten ali svila
v počasnem posnetku neslišno spolzijo
vzdolž moje čeljusti in po mojem vratu.
In všeč mi je, kako siviš; kako je med
tvojimi zalizci tu in tam – kot peščica
močvirskih tulipanov, ki vsako leto
ponesreči zraste na travniku za hišo,
kjer sem odraščal – videti kak siv las.
Rad se zagledam v tvoje oči. Kakor skodelica
čaja so, ki me zjutraj pogreje, preden sonce
dokončno izljubi horizont. In všeč mi je,
kako raznežen zabrundaš kot medvedji
mladič, kadar te božam okoli ušes in med
blazinicami prstov stisnem tvojo mečico.
A tvoje misli, te preprosto ljubim,
o njih ne bom zgubljal dodatnih besed.
Ukradel vas bom, tvoje misli in tebe
– le zase – ter za nami zabrisal sleherno sled.
Kristijan, fantastična ljubavna pesem!
Vsekakor vredna večkratnega prebiranja : )
Lp, Marko : )
Se strinjam z markom in dodajam: prav prefinjen izraz v iskanju nečesa, kar sega dosti višje od prikazanega nežnega erotizma, obogatenega z originalnimi primerjavami ...
Lp, lidija
Poslano:
17. 08. 2016 ob 13:43
Spremenjeno:
17. 08. 2016 ob 13:49
Hvala, Marko in Lidija, za vajina komentarja in hvala za podčrtanko. Lep dan želim obema. :)
Kristijan, čestitam za prvi črtici!
Tudi tebi prijeten preostanek dneva,
Marko : )
Kristijan, izvoli še moj poskus prevoda pesmi:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/116071/pritajen_uzdisaj
LPP, Marko : )
Res je lepa.
Lahko noč.
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristijan R.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!