Dovolj za srečo
Ne vem
zakaj bi bilo smešno
ali žalostno
ker mi je drevo najboljši prijatelj
zakaj bi se počutil trapasto
ko se vsak dan pogovarjam z njim
ko nanj položim dlan
pred odhodom med zidove
rečem
se vidiva jutri
in drži se
zakaj bi se oziral
na porogljive nasmehe ljudi
ko pomaham čaplji
ko sedem
med trave in cvetove
in se z reko
grem žabico s kamenčki
ko rečem
štirim pticam ki me čakajo doma
moja družinica
čemu bi mi bilo nerodno
ko pa mi ta moj mali svet
izvablja nasmehe
in res je
na klopi bom ostal sam
a tu so spomini
eden od njih pa pravi
da je tudi mene
nekdo
nekoč
imel rad.
Igor,
neskončno lepo napisana pesem. In če nihče ne prekine z ljubeznijo, čemu
bi potem se od nje poslavljal? Res imaš rad naravo, saj konec koncev sem del
nje. Razumem da ne hodiš v kafiče, čemu bi. Meni že dolgo ni do njih in tudi
jaz uživam v miru in naravi, veš. Tako ni panike, da JE LJUBEZEN!
NESKONČNO, veš!!!
Z lj Irena.
Zelo lepo napisano
lp, M
Helou draga Hope in res mi narava čedalje več pomeni in lepo bi jo bilo deliti, če si za.
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
Helou M. in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Sviđa mi se jako...
lp, Valy
Dober večer Valy in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 03. 08. 2016 ob 20:39
- Prebrano 618 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268.66
- Število ocen: 12