V udarcih neznancev jesen

Poudarjam se v barve Kričim
počasi in glasilke dresiram v
poslušne slone Mogoče bodo
takrat šepetale - če bodo rilci
smešno mlahavi in trepljajoči
v udarcih neznancev Jesen
me nevede uničuje Listje
ki si v neizmerni glasnosti
podreja tla in lasje in oči
ki zrejo v narejeno praznino
in se pretvarjajo da imajo
kosti S svojo metaforiko
jih lahko vse premagam
v dihanju Veliko širše trajam
in pometam z oglušujočo
tišino V besedah v resnici
ni bilo nikoli glasu Moji sloni
molčijo Moje glasilke hrapavo
drsijo skozi jezik In nihče
ne pove ničesar Nihče ne
zna preživeti v barvni
slepoti

Helena Zemljič (MalaSenca)

Komentiranje je zaprto!

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 26. 11. 2015 ob 13:26
  • Prebrano 723 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 270.79
  • Število ocen: 8

Zastavica