Ozvezdje pesmi, ki utripa v ozračju pozabe ... izginjajoča in porajajoča se naplavina spomina delujeta posebno magično, kot bi zrli v vrtince in bi se nam vsake toliko zazdelo, da smo ujeli nekaj razločnega in nato nas spet potisne v nejasnost ... tako so se mi brali tvoji Kodri, pesem, zanimiva tudi po simbolni pla(s)ti, čestitke,

Ana

Kaj drugega kot lepo zeloooooooo lepo, nadlepo:)  Ce sem malo pocukrana, mi ni šteti v zlo, aneda? 

lp, ajda

Lijepa pjesma! ;-)

Ana, tvoji komentarji so kot nova lepa pesem, hvala!

Ajda, nikakor naj te ne skrbi, sem vesela, da ti je všeč.

Ivan Gaćina, tudi tebi hvala za odziv.

LP, mcv

Za Racina, katerega Berenice se mi zdi referencira tudi ta pesem, so rekli, da je znal "narediti dramo iz nič". Proti nič pa drsi zgleda tudi PS iz začetka te pesmi, vendar pa tu vmes vendarle nekaj je, čeprav nikdar ni bilo in nikdar tudi spet ne bo in je morda tudi uvito samo vase, kot kakšmi kodri, pa je ta preplet in to lepoto, pa kamorkoli se že navezuje ali ne navezuje, vendarle vredno užiti, brez postavljanja zahtev in pričakovanj.  Strašno nesmiselno (kje drugje pri Racinu navadno tragično), lepo, da je kar strašno, ali zelo lepo razsvetljeno, odvisno od pogleda.

Bp, hvala ti za poglobljeno razmišljanje!

LP, mcv