sanjal sem
o razpadajočem trupu
odslužene barke
pozabljeno obalo
belo kamenje
čezenj razvlečene
suhe rjave alge
bledikavo moder les
med skale
zagozden
zdelo se je, da že od nekdaj
prešteva
zamrznjene sekunde
sredi žgočega avgusta
občutil sem njegovo bit
trla jo je
nostalgija
po nepreplutem morju
po sardelah
ki se nikoli niso ujele v mrežo
po vetru
ki je spolzel
skozi luknjasta jadra
v njem se je naselila kača
nihče si ni upal
postati
le od daleč
so ga opazovali
morda posneli fotografijo
ker je bil
kot nekakšen spomenik
nemi molitvi
vreden slike
Petja meni zelo lepa pesem ki ji ne fali prav nič
lepo bodi in še en morski pozdravček kar iz obale
Petja, vrlo lijepa pjesma i izuzetno slikovita.
Lp!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!