Breza,

Pričakovala sem kakšen komentar in glede na to, da včasih napačno kaj razumem , bi samo vprašala, ali si mogoče sama doživela kakšno trnovo pot?

Ne zameri, me zanima nagib, kar nekaj me sili k mišljenju, da si sama imela grenko izkušnjo.

Lp GJ

Breza

Pesem je nostalgično lepa. Všeč mi je njen zaključek.

GJ

Pesem ne potrebuje osebne note, da lahko spregovori. Vse kar nas obdaja, v nas pušča sledi, ki potem spregovorijo. Sama sem večino svojih pesmi podarila, ker sem podoživljala ...

Pozdrav obema

Breza, zanimljiva i slikovita pjesma. Piši Breza sve što ti padne na pamet ili želiš izraziti bez obzira da li pišeš u prvom licu, drugom ili treće. Pa, čak i o svojim emocijama ili zapažanjima, eventualno i ako imaš napisati o osjećajima drugih kroz svoje pero. 

Lp!

Katica

Pozdravljena, GJ!

Hvala za branje, zanimanje … Ne vem, zakaj bi morala komentirati svoje pesmi? Je res potrebno? Kako dojemamo pesmi drugih avtorjev, je odvisno le od nas samih, od naše senzibilnosti,  (z)možnosti čutenja, podoživljanja in tudi branja med vrsticami (sama menim, da je najboljša poezija tista, ki je napisana z nevidnimi črkami okoli vidnih besed, med vrsticami, ki pustijo dovolj prostora, da lahko vsaki bralec zadiha čisto po svoje in tako, kot mu notranji ritem narekuje ali pa dovoljuje). Nič ti ne zamerim, nasprotno, vesela sem, da si pokazala zanimanje ne samo za pesem, temveč tudi za mojo človeško plat, hvala! Trenutno ti lahko le poskusim malo približati mojo pesem, ne vem pa koliko bom ob tem uspešna, ker je meni osebno zelo težko z besedami razlagati poezijo (katerokoli). Zame je poezija le golo čutenje, potrebne so prave vibracije, da se zbudijo vse razsežnosti vsake posamezne besede. Sama se rada poigravam z besedami, toda izbiram jih s točno določenim namenom. Pri pisanju se zanašam na simbole, metafore ali pa na preproste asociacije, ki se sprožijo v meni kot odmev nečesa, kar sem v točno določenem trenutku nastajanja pesmi videla, slišala, otipala … To pa je res težko razložiti na način, ki bi bil enako sprejemljiv za vse ljudi, saj so nam čutenja toliko različna, kot prstni odtisi.

Recimo, da sem ta dan, ko je nastajala ta pesem, pekla pecivo, ki mi ni uspelo tako, kot sem si zaželela – od tod tudi prazna vrečka iz Mlinotesta (tip 0 in 00 sem si domislila iz drugih razlogov – samo razlago in dojemanje prepuščam domišljiji bralcev); krušna peč (ogenj), hiša, vonj, duh, jajca, voda, pranje rok, pepelnikov, zamenjava prta na mizi, preoblačenje, prižiganje sveč, z ali brez vonja lilij … so sestavni del vsakdanjega življenja, pravzaprav neizogibnost v življenju slehernega človeka, le z nekoliko različnimi navadami. Saj menda vsi imamo svoje bivanjske prostore in vsakdo od nas mora tudi nekaj pojesti, če misli preživeti in živeti. Tudi najnovejša tehnologija je postala del naše vsakdanjosti: TV, računalniki omogočajo dostop do vseh informacij, od občečloveških do znanstvenih, zgodovinskih, kulturnih  in tudi vesoljskih, odvisno od osebnega zanimanja posameznika. Skratka, ni več skrivnosti oz. vse manj je ugibanja, hehehe, celo o tem, kaj je nazadnje jedel človek, ki je umrl pred tisočerimi leti … No, recimo, to so bili začetni dražljaji ob nastajanju te pesmi. Način na kateri gradim svoje pesmi, pa je moj individualni izbor. Izhajam iz lastnega čutenja in prepričanja oz. subjektivnega pogleda na tisto, kar me obkroža, saj je razumljivo, da drugače tudi ne more biti. V tej pesmi je Dana lahko druga ženska, obiskovalka,  lahko pa je tudi le meni dana duša, s katero se, po pravici povedano, v resnici tudi najpogosteje pogovarjam.

Ne vem, morda moje omenjanje oltarja in grala, kakšnega bralca povleče v Svetopisemske misli, toda to z mojim pisanjem in čutenjem nima nobene zveze. Jaz sem zelo verna pripadnica astralne religije (kar pomeni da globoko spoštujem vsemogoč(n)e bogove) toda vesolje je edini hram pred katerim se sezuvam in spoštljivo poklekam. Moja domača miza pa je moj oltar,  a moja usta so gral, ta čudodelna posoda, ki mi blazno pomaga ohranjati in vzdrževati mojo dušo, srce pa tudi razum. Močno upam, da sem ti s tem vsaj za par pednjev približala to pesem.

Še enkrat hvala za branje in zanimanje.

Hvala tudi tebi, filia, se ne bi mogla bolj strinjati s tvojim mnenjem.

Katice, i tebi se iskreno zahvaljujem, svakako bih puno teže podnosila svakidašnjost, kad ne bi bilo ove duševne hrane, bilo pri čitanju ili pisanju.

Lp, breza

Breza, tvoja pesem mi je zelo všeč, da se razumeva, zato sem se tudi oglasila.

Hvala ti za korekten odgovor. Meni je ob branju prišlo na misel propadanje naših podjetij ( sem pač socialno čuteč človek ) in ker sta omenjeni imeni  Dana, Mlinotest, sem mislila, da si bila mogoče tam zaposlena in te je doletela kakšna težka preizkušnja. Samo iz tega vzroka sem ti zastavila vprašanje. S komentiranjem pa nisem mislila na tebe ( bog ne daj, da bi moral vsakdo razlagati svojo pesem že naprej ), ampak na člane, ki ponavadi malo pokomentiramo.

Še enkrat oprosti!

lp GJ

GJ, potem sem narobe razumela, oprosti. Glede socialne občutljivosti, sva na isti trnovi poti, in ne, nikakor, tudi meni ne manjka težkih preizkušenj, toda ob mlin(o)testu se pogosto z Dano usedeva in podebatirava o (ne)uporabnosti receptov pa še o marsičem drugem … zbereva nekaj moči in greva naprej. Seveda, rada bi jo peljala po drugi potki v neki lepši svet, ko pa jo vprašam, kje bi najmanj trpela, molči … jaz pa si sama ne znam tega razložiti. Kakorkoli, draga GJ, hvala ti za branje, komentiranje.

Imej se lepo!

Tudi tebi lep pozdrav, se beremo, kajne?

GJ

Seveda :-)!

Glede na vse povedano, bi tudi sama izpostavila, kako je pesem dihanje in utripanje v miljeju, ki obdaja avtorja. Vrečka moke bo nekoga pustila hladnega, nekdo drug bo čutil hvaležnost vesolju za bivanje, tretji pa bo med prašnimi delci moke zlezel globoko vase in našel tam notranji odmev, moka bo vzhajala na drobtinah zaznav, s kvasom doživetega in gnetilom izkušenega ... in če gre za pesnico, ki ji je pisanje način življenja, je v pesmi skrito življenje v mnogoplastnih odtenkih - čestitke, breza,

Ana

Super pesem :)

Krasna pesem, kot so tvoje vedno, draga Breza.

Lp, Lea