Dal si ji
Dal si ji svoja gluha ušesa,
razrezana ramena,
ki počasi padajo na tla.
Na vsak njen las
si dal nasmešek
z levim kotičkom duše.
Dal si ji kamne iz reke,
ki si jih zložil
v mozaik
pred prvim dnem
na Zemlji.
Približal si ji svoje bregove,
da je samo iztegnila dlan
in bila v tebi.
Srne si naučil mehkobe,
jih zajel v naročje
in odnesel k njej,
da ji govorijo
o krhkih jasah
z rastočimi nogami,
ki izginevajo v poletju.
Čisto na koncu
si ji dal ptice,
ki jih ne slišiš več.
Vesna,
prelepo si to napisala, veš. S pravo lepoto.
Lepo bodi.
Lep pozdrav,hope
Za take umetnine bi morali imeti posebno oceno, nekakšen zlati bonus, ki bi ga lahko podelil dvakrat na sezono;, sicer pa je pesem tako lepa, da ocena sploh ni pomembna.
LP
Čudovito, Vesna! :-) Pa sem mislil, da je že vse najlepše napisano; no, evo, moje zablode ...
Lp, Sašo
Poslano:
29. 07. 2016 ob 15:34
Spremenjeno:
29. 07. 2016 ob 15:34
Black hope, Timy, Sašo hvala za branje in komentarje. :-)
Lep dan vsem,
Vesna.
Dal mi je ... in ti si mi dala pesem ...
Poklon
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 29. 07. 2016 ob 00:16
- Prebrano 711 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 710.01
- Število ocen: 23