Točka v življenju, točka številka ena, po Ivanu Cankarju, tiostem, ki je umrl za literaturo, po enkratnem zajetju iz sodobnega pogleda v črevesje, napravil je nekaj enačajev....., s številko ena, vektorsko spodbudo, želel si je še malo Londona, dvomil je v sorodne mozaike skeptičnega banalnega zaključka, avtopotret je bil za nianso drugačen, popačen, izrazito je sovpadal v sekundarnosti romantične bolečine, svobodnjaškega zverinskega spiritualizma, kamenjanja izdajalcev, enourni ritual, kinetične besede, tipal je po vrednotah, po obstoju, zakon je družina, točka na nuli, nula na točki, bil je abortivni umetnik, karikaturist in super otrok, površno značilen, integralno posegal v bazo blodečega brskača po periferiji, nepraktične harmonije po nasprotni točki, gotovo mu je smrdelo iz ust, konceptualna sredstva principalne poteze, nepotezne hrupne antropocentričnosti zdaj in vekomaj, bistvena dilema je nedružabni dualizem, močna diferenca in ugriz ženske - pajka.

Vesna Leskovec