U nepovrat prolazi vrijeme,
a neko novo ubrzano dolazi
donoseći samo teško breme
dok bezbrižna mladost odlazi.
Vrtovima sjećanja lutam
obasjana plavim Mjesecom,
na čudnim vodama plutam
i prekrivam te zaboravom.
Možda ćemo se opet sresti
ne pomišljajući da smo jednom
željeli zajedno ostarjeti,
a razišli se nošeni vjetrom.
I proći ćeš pokraj mene
kao pored neke stare žene
ne znajući da smo se poznavali,
ni ne sluteć’ da smo se voljeli.
Poslano:
20. 07. 2016 ob 18:30
Spremenjeno:
20. 07. 2016 ob 18:31
Življenje, katerega polagaš ispovedi, ljubezni v duhovni podobi nekoč in danes. Lepo napisana pesem, globoka!
Naj bo tudi večer lep in noč mirna, spokojna, romano!
Bi pa imel še vprašanje za tebe Katica, si morda ti doma na oni strani Gorjancev, proti Metliki?
Romano, drago mi je da ti se pjesma dopada i hvala ti na komentaru.
I tebi lijep pozdrav i spokojni snovi!
PS: ne, ja nisam s te strani, ali moj suprug je. Da nismo možda susjedi !?
Ne, nekada sam ja dosta bio u tim predelima Slovenije, to je bilo još mladim godinama i obavezno zaustavio u gostioni Badovinac. Prošla su ta ljepa vremena...
Ljep ti dan, romano!
Nažalost, nije to naša gostilna, ali ako se kad-tad sretnemo održat ćemo večer poezije u njoj i nagraditi se ukusnom metliškom črninom :-)
Lijepo sanjaj i pozdrav!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katica Badovinac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!