Na prašnih tleh
konča še ena kapljica znoja
in ne iščem sence
pustil sem jo med zidovi
prevečkrat žalostne sobice
kjer so trave in vetrič tujci
kjer v poznih nočnih urah
kličem jutro
da mi postreže s svetlobo
da odidem med cvetove
in prebujene ptice
da sedem na klop
kjer spočijem kalne oči
nahranim kožo s toplino
in obrišem prašna usta
s spominom na tvoja.
Igor,
čudovito si napisal. Moja domišljija je še bolj bujna, lahko si zamišljam...zdaj.
Lep pozdrav, hope
Helou draga Hope in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
zadnji dve vrstici sta zmagovalni
Lp
Pi
Helou Irena in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Tragajući za prošlim vremenima, i čini nam se - srećnijim, male stvari, tu oko nas, upotpuniće praznine...nadomestiti ono čega nema...i učiniti da se osećamo bolje. Ova mala pesma (mala samo po broju stihova) čini upravo to - stvara čaroliju koja će nas, makar na tren, razgaliti.
lp
Jagoda
Helou Jagoda in najlepša hvala za tale komentar.
Bodi lepo.
Igor
Hrepenenje in (skoraj mehanično) delovanje, ki drug drugega poganjata v prepletajoči se tok - simbolika posušenega poljuba ... čestitke,
Ana
Čestitke Igor, odličen si!
Pozdravček,hope
Lepo pozdravljena Ana in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Helou Hope in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Pesem mi je zelo všeč. Super, bravo, Igor!
LP, mcv
Lepo pozdravljena Modricvet in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Lijepa pjesma Igore!
Čestitam!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!