Ko te življenje
pelje skozi čas,
otroških in
razposajenih let,
mladostniških,
veselih, razigranih
dni, ko vsak še
nas je brez skrbi.
In pride čas, da
srečaš se z
ljubeznijo, zaljubiš
se in ljubiš, če
v duši to občutiš,
srce ti govori,
da srečen in
zaljubljen si, da
to tvoj čas bil je,
najlepše radosti.
Najlepša leta,
ko čas beži,
ustvarjaš in
gradiš, da si
družino ustvariš,
spet srečen si,
v življenju dahnil,
sad si novemu
življenju, kar
neizmerno bogati.
Bežijo leta in
z njimi staraš se,
okoli nog ti
plešejo že vnuki,
sladko smejijo se,
da ti srce igra,
na glavi pleša,
v nogah revma,
na vsake toliko
se rada poigra.
Ko te na stara
leta, že vse boli
in ljubljene več ni,
takrat spet same
so skrbi, za
družbo ti le kužek,
ki zvest prijatelj je.
avtor: romano r.
Romano, lijepo si opisao ta leta.
Lp!
Katica
Romano,
ja tako je to, kot si napisal in na koncu nas kužki še najbolje razumejo ( ker nam dajo mir ) in nam dalajo neizmerno veselje.
lop GJ
Gorski Javor, Westre in tebi Katica, ne vem, če je opaziti zapis mojega komentarja, kjer sem se zahvalil vsem navzočim, ki ste podali nekaj besed, o zapisu pesmi. Vsem se lepo zahvaljujem!
Pozdravček iz vročega morja, Romano!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!