Vmesna prisotnost
nekaj mi pravi da se mi bodo smejala dvorišča
ki bi že zdavnaj morala biti počiščena
z oken se mi rogajo pogledi lačnih zveri
bežim proč od njihovih trikotnih rešetk
zrak me spiralasto vrtinči med padajoče listje
ne upam si dvigniti pogleda
a sem hotela samo ujeti zelen list
se ga dotakniti in slišati
kako bi mi zašepetal
še je čas
še pride še
življenje
trnje lahko strem
grenkoba je premostljiv pojem
kakor narasla reka
odteče
naslonjena na odtečeno
se iz daljave lahko pripnem
na novo prisotnost svoje biti
se neslišno spustim na njena stopala
in široko zagazim po strugi
Vedno je čas, Andrejka ...
Za prave izbire, za prave ljudi!
Lep preostanek večera,
KIA
...dokler smo prisotni. Hvala Kia, tudi tebi vse dobro.
Lp A
Prisotnost zahteva nenehen napor ...
(pomežik)
LN,
KIA
Andrejka,
neprestano od začetka od prvega joka hodi in se oddaljuje življenje,
večna vpeljanost v biti...živ, zase, za svoj obstoj in še.
Lepo si napisala, tako je.
Večerni pozdrav,hope
Hope. Hvaležna sem ti za te besede.
Želim ti ravno prav sončkanja , saj je naše bivanje tu in zdaj žal kratkotrajno.
Objem
Andrejka
Otožna in hkrati ohrabrujoča pesem o minevanju, ko je vse, kar preži na pozornost, nepomembno, pomemben je govoreči list, pomembno je steči po svoji strugi ... čestitke,
Ana
Hvaležna sem vsem, ki jim je pesem stekla po strugi pesniškega občutenja, posebno pa tebi, draga urednica, da si jo izvzela.
Tečemo dalje, lep pozdrav
Andrejka
Andrejka, pesem je čudovita in res lepo je stekla.
Žal, sem nekoliko pozna z branjem.
Lp, Lea
Nič zato, če si pozna, samo da ti je všeč.
Lepo bodi
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 17. 07. 2016 ob 21:08
- Prebrano 1055 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 702.18
- Število ocen: 23