Kot mimobežna beseda,
le hip,
pozabljen spomin,
tako si prišla in odšla.
Pa vendar si v meni pustila narasle reke,
prestopila bregove,
nanosila mulj in drevesa
ter vsakovrstne odplake.
Pa nisi ti kriva.
Bila si le čisto majhen studenček,
bistra in krasna,
osvežujoče lepa.
Lahko bi si v tvojih tolmunih izpiral oči,
prerodil utrujeni obraz,
v tvojih nedrjih namakal noge.
Sam sem priklical preklete oblake,
jaz sem prosil naj pada dež.
In je padal.
Dokler ni skalil tvojega mirnega teka,
prerasel v reko in odplaknil tisti
mirni zeleni gaj, za katerega sem mislil,
da bo najin pristan.
Ne, nisi ti kriva.
Kriva je moja mrzla reka.
Poslano:
17. 07. 2016 ob 17:54
Spremenjeno:
17. 07. 2016 ob 18:28
Kako dobro si jo popravil, odlično pravzaprav. Sedaj je žuboreča, čeprav mrzla :)
Lp
Pi
Vsak ima nekje globoko v sebi svojo mrzlo reko, ki je kriva za vse. Včasih to ve, drugič ne. In vsak ima svoj studenec in lepe načrte za oba. Dokler niso ti načrti premalo in želi več. Več oblakov, več dežja. In dež pada... Le kako naj kaj ostane enako?
Kriva pa je mrzla reka.
Odlična pesem!
Lp,
Vesna.
Timy, odlična pjesma. Čujem žubor rijeke i padanje kiše.
Lp! :-)
Žalostna...
Krivda je težko breme. Dobro si orisal...
Lp
T.
Sam sem priklical preklete oblake,
jaz sem prosil naj pada dež.
In je padal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Timy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!