peni se

utrjuje svojo

otopelo otrdelost

cilja

naravno

in naravnost

kot klic z dna

duše

ki ga nosi

vodoravno čez vrhove

pen

a

uzre se vase

skozi morja drugih misli

naslovljenih nase

peresa lomijo glave

se nižajo v zaletu

prosti pad svežega mesa

spetega v znanje

narekuje genom tempo

preživeti je treba

in odstopiti svet

starejšemu mladost

ta je bila vedno lepša

oglej si jo

zdaj je prilika

da ji ostaneš zvest

jahaš leteče besede

izgovorjene v ognju

strasti narave so nedoumljive

na špici sveta štrlijo pokonci

ko zabijaš opazke

na tnalu sle

posekati se je treba

izmojstriti do ničnega

kot slovo v spojitvi

tantrične enosti

Dare Gozdnikar