narahlo povlečem črto
v tisti oddaljeni julij
ki se je razpotegnil
čez utrujene hrbte
vse tja v prazničen dan
velikega šmarna
v neskončnost
žito se zlati
valovijo razvezane rute
kimajo plavice in mak
zajemam sipko zrnje
ko polnim praznine
begavih misli
nepredvidljiva vihravost
mi vselej preči pot
kako sestopiti iz sebe
tečem in se lovim
kakor dekletce
capljam za žanjicami
kot dekle pobiram klasje
ga čvrsto vežem v snop
ki drsi iz dlani
skozi minljiv čas
k nepožeti predaji
v čas nepožetosti in zorenja....
zelo lepo
Lp
I.
šopek klasja, neomlaten, poln ...
ena izmed najlepših pesmi...
Prečudovita pesem o zlatem klasju, mesecu juliju, ko pšenična polja zorijo in žetve čas sledijo dnevi...
Bravo dama!
Pozzz, romano
Prelepa pesem... zrela in mehka.....za kruh speči in ga razdeliti...
:) Lep, rumen dan ti želim, Dama,
Majda
Irena, Li, Timy, Romano, Majda Kočar,
vesela sem vaših komentarjev!
Lep pozdrav vsem in vsakemu posebej, uživajte v poletju!
dama
Vse nam nekako drsi skozi čas.
Vendar so dnevi , ko sonce pije jutranjo roso z zrelega žita tako lepo dišeči, spominjam se tudi otroštva, ko sem sedela na kupu omlačenega in spajklanega žita, kakšen hlad v običajno vročih dneh.
Tvoja pesem me je ponesla v mladost.
lp gorski javor
Krasno pesem napisala,mi spomine na mladost pričarala.
Lp
Pozdravljena gorskijavor in westre, hvala za vajin komentar.
Lp, dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!