Počasi se bližam k vzglavju počitka,
da se poklonim njegovi veličini.
Ravna črta nosu in poraščena brada,
rumenkasto bleda polt,
izgubljeni pogled begajočih oči,
ki se napajajo nekje od znotraj.
Citiram verze njegovih znanih pesmi.
Jaz sem mu samo neznanka med zamegljenimi obrazi.
Gleda nekam v obzorja svojih razsežnosti,
mene ne vidi, ne sliši.
Ne prepozna več svojih besed skozi moja šepetanja.
Bila sem mu malikovalka.
Njegov obraz je podoben bojišču.
Na tisoče demonov izčrpanosti
ga poskuša raztrgati na kose,
vendar med njimi najdem epsko lepoto
trenutkov razjasnitev,
kot, da jih pričarajo nekje v globinah
najdene besede.
Samo prividi so, ki se mu spet zameglijo.
Z roko oklepa uzde svojega srca.
V pest zbira kljubovalno napete živce notranje razdvojenosti,
podoben je velikemu slavnemu generalu.
Zavedajoč se bližine smrti stiska natrgano arterijo,
da bi še za kakšno uro preložil svoj konec.
Ne čakam besed.
V sebi čutim zadoščenje.
Prepuščam ga zadnjemu dostojanstvu.
Semena sejalca besed se razmnožujejo kljub njegovi pozabi.
Za hrbtom slišim tihi šepet:
"Hvala. To sem bil jaz."
Njej ali njemu.. nekako se izgubim?
Izvrsna pjesma filia.
lp Vesna
Hvala vsem za odzive.
"Li", mislim, da ni dileme: ona je tista, ki se pokloni njemu (pesniku), v njegovih zadnjih agonijah ... Imena ne smem napisati.
Ponovno sem jo prebrala. Mogoče ne vidim. Te lahko prosim za namig?
L.p.
Lidija. Mislim, da je to pesem, ki je primernejša za ločila. Drugače se čuti. Skozi njo bi rada podala žalost občutkov, ki si jo vsekakor zasluži kot Pesnik in Človek ... Mogoče je takole podana bolj razumljiva. Hvala za tvoj komentar.
L.p.
Zdaj jasneje teče, pa še nekaj si spremenila. Mogoče dodala.
Govoriš o poslavljanju Pesnika... o svojem poslavljanju?
lp
Tudi jaz jo razumem kot dvoje v enem. Ko iz nas govori nekdo drug, pa smo to v resnici mi sami.
lp
Pi
Poslano:
07. 07. 2016 ob 19:24
Spremenjeno:
07. 07. 2016 ob 19:30
Ubogi Pesnik ... Nisem tako domišljava. Vsi smo ga brali kot obvezno čtivo. Sama ne spadam v te sfere. Muze me niso tako obdarile.
L.p.
Ne gre za domišljavost :) gre bolj za tisto v nas, kar nam narekuje poezijo. Očitno sem narobe razumela, saj ničesar nisem vzela dobesedno. Še jo bom morala brati :)
lp
Se strinjam s tabo in Li. Druga verzija je bolj tekoča in razumljivejša.
In res veliko pridobimo od drugih. Dajo ti besede in občutke, ki jih s preurejanjem pretvoriš v svoj svet, v katerem živiš ali bi lahko živel.
Zadnja dva stavka sta pika na i celotne zgodbe.
Vedno so z nami sence, ki so nam poklonile besede.
Lp,
T.
Poslano:
07. 07. 2016 ob 19:38
Spremenjeno:
07. 07. 2016 ob 19:38
Različne interpretacije.. spet smo pri tem :) Filia
lp
Poslano:
07. 07. 2016 ob 19:58
Spremenjeno:
07. 07. 2016 ob 19:59
Skrivnostno...
lp
Vsakdanje.
Niso sence, Tamara, ampak še kako resnični sopotniki.
L.p.
Pesem je super in moja asociacija je bila v trnutku na R.M.B.-ja, lahko da se motim, vendar mi on stoji pred očmi, malo me moti samo njegova brada, brki so pa bili čudoviti.
Kakor koli že, lepo opisan občutek malikovalke do - ikone, ki posamezniku nekaj pomeni.
lp gorski javor
Poklon velikemu človeku,pesniku...
Lepo
Ta pretresljiva pesem se
začne s skoraj slikarsko natančnim
portretom obraza umirajočega, ki se nadaljuje v občuteno meditacijo o umiranju.
Nad fizičnim obrazom umirajočega
pesnika, obrazom s sledmi izčrpanosti in notranjih bojev, se tako pred nami
izriše nek drug, duhovni oz. idealni obraz pesnika: s trenutki razjasnitve, ki
jih je doživljal trpljenju navkljub, in z njegovimi deli, ki bodo živela svoje
lastno življenje.
Pesniški jaz samega sebe
opiše kot enega od neštetih zamegljenih obrazov, ki ga umirajoči ne prepozna. Na
katero stran smo postavljeni mi, bralci? Smo le znotraj množice obrazov, ki
gledajo umirajočega, ali pa skozi tole pesem lahko uzremo tudi lastni izginjajoči, minljivi obraz?
lp, Franci
Lepa, zelo, zelo lepa filia.
Lp,hope
Poslano:
10. 07. 2016 ob 16:38
Spremenjeno:
10. 07. 2016 ob 17:40
Spoštovani urednik Franci Novak.
Veliko umirajočih obrazov živi pred mojimi očmi, veliko dlani omahne med mojimi prsti. To je del mojega življenja ... Umiranja so raznoliki procesi in verjemi, samo posamezniki ne glede na svoje duševno stanje, izobrazbo, življenjski status, umirajo dostojno.
Zelo sem počaščena v imenu spomina. Samo splet okoliščin mi je omogočil, da sem se lahko poklonila.
Iskrena, iskrena HVALA. Zaslužil si je ...
"Black hope"-Irena
Preprosto in iz srca. Hvala ...
Bodi- bodita dobro
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!