
Ćutim tišinu...
Prožeta strunama
zalazećeg sunca,
udišem osebujne mirise
nadolazećeg ljeta.
Okusnim pupoljcima
osjetim slast
samonikle bazge,
grudastih cvjetova,
koji podsjećaju
na nastambu pahulja.
Neprocjenjivi spokoj
razljeva se po utrobi ,
željnoj zaborava.
Svjesna promicanja
seoskog turizma,
oslobađam se tereta
kamenih zidina
između kojih sam bila zatočena...
Vesna,
tudi jaz danes slišim tišino. Tiho je, a kot da dreza, kot da hoče nekaj povedati...
Bomo videli, kaj bo iz tega. A napisala si zelo čustveno. Lepo.
Lep poletni pozdrav, Irena,hope
Iz ovoga jednoga, može se naslutiti, konkretnog slučaja (ili stanja) iznikla je prelijepa i zasigurno vrijedna pjesma!!!
lpm
Hvala Mirko,ugodnu ti večer želim !
lp Vesna
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vesna Andrejić Mišković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!