Zaprla svoje si oči in
solza ti kanila je po licu,
odkrival pajčolan,
poljubil nežno, obrisal solze,
sem na tvojem licu.

Kot da ti žal, ko sem ti prstan
dal, obljubljal ti zvestobo, v
poljubu tvojem slutil sem,
da v srcu nosiš bolečino.

Zakaj, zakaj jokala si,
zakaj občutil nisem srečo?
Pred Bogom stala sva, bila
že mož in ti bila si moja žena,
dahnila, si zaobljubila,
le ti še vedno si jokala.

Ti videl solze si in slišal,
ko sem prisegla zvestobo,
da večno bom ljubila te.
Le videl nisi mi v srce, ki
krvavelo je za drugim, ne slutil
da delam grozno ti krivico.

Ljubila enkrat, le enkrat
v srcu srečo sem čutila, da
ljubljena sem vsa, veselje sem,
le z njim lahko delila.

Odšel, zapustil me in mi lagal,
da jaz sem vsa njegova,
sedaj pa v srcu tli le
grozna bolečina, ko tebi se,
v ljubezni sem zaobljubila.

avtor: romano r.

romano